RJAVI MEDVED
Razširjenost: Evropa: od Skandinavije do Balkana, posamično v Franciji, Italiji in Španiji, Rusija; Azija: severno od Himalaje, Aljaska, zahodna Kanada, gorska območja zahoda ZDA
Življenjski prostor: gozdovi, tundra
Velikost: telo: 1, 5 do 2, 5 metra
rep: neznaten
Opis:
Pri rjavem medvedu razlikujemo veliko podvrst, od katarih sta morda bolj znana kodiak in grizli. Najmanj dve obliki grizlija sta redki in ogroženi. Podvrste se razlikujejo po barvi, ki je lahko rumenorjava do temno rjava ali skoraj črna. Vse pa se odlikujejo po velikih telesnih dimenzijah, saj je rjavi medved ena največjih zveri.Medvedi živijo posamič ali v družinskih skupinah. Aktivni so tako ponoči kot podnevi, vendar so tam, kjer jih človek preganja ponočnjaki.Prehrana je raznolika in se spreminja od enega kraja do drugega. Nasploh je medved vsejed in se hrani s plodovi, lešniki, korenincami, morskimi algami, žuželkami, ribami, malimi vretenčarji in mrhovino. Medvedi, ki živijo na Aljaski, plenijo losose, ko se selijo na mrestišča. Medved je prepočasen, da bi lahko ujel divje parkljarje, obstajajo pa pročila, da je ubil bizona. Te zveri so neredko tudi pretežke za plezanje po drevju. Pozno poleti in jeseni si na račun žira, želoda in plodov naberejo debelo plast podkožne tolšče in se pripravijo za »zimsko spanje«. V resnici gre za zimski počitek in ne spanje.
Samica se pari vsako drugo leto. Brejost traja 6 do 8 mesecev, v leglu pa so 1 do 4 mladiči. Novorojencevi so neverjetno majhni in tehtajo komaj 300 do 700 gramov. Pri materi ostanejo najmanj leto dni.
V Sloveniji še vedno živi številčno močna populacija rjavega medveda. Njen obstoj je izjemno pomemben za prihodnost te vrste v vsej srednji Evropi.
