SEVERNI ALI BELI MEDVED
Razširjenost: Severno ledeno morje do južne meje plavajočega ledu
Življenjski prostor: obala, plavajoči led
Velikost: telo: 2,2 do 2, 5 metra
rep: 7, 5 do 12, 5 centimetra
Razmnoževanje: spolna zrelost: v 3 do 5 letu
čas parjenja: od konca marca do začetka junija
čas brejosti: 7 do 8 mesecev
število mladičev: navadno 2
Sorodne vrste: največji predstavnik družine medvedov je severnoameriški rjavi medved, ki je lahko dolg do 2, 5 metra in težak do 800 kilogramov.
Opis:
Hrana in lov:
Najbolj pogosti način prehranjevanja severnih medvedov je lov, njihov glavni plen pa so tjulni. Ke tjulni neprenehoma spreminjajo svoja prebivališča, jih mora medved kar naprej iskati, da pride do hrane. Medved čaka na tjulna ob odprtini za zrak ali pa se mu previdno prikrade, ko ta leži na snegu in se greje na soncu. Daleč najpogosti plen so tjulnjevi mladiči, ki jih medved lahko izsledi celo pod snegom, kamor jih zakopljejo njihove matere. Medved ubije tjulna z močnim udarcem po glavi in od plena porabi samo drobovino, kožo i8n maščobo.
V poznem poletju in na začetku jeseni se severni medvedi zadržujejo na obalah, kjer iščejo poginule kite in mrože. Med poletnimi meseci, ko se v tundri začne topiti sneg, se medved hrani z raznim jagodičjem in občasno ulovi tudi
kakšnega glodalca.
Način življenja:
Severni medved živi na področjih, ki so pokrita z večnim snegom in ledom in se razprostirajo okrog severnega tečaja tja do južnega roba arktičnih ledenikov. Z veseljem si poišče kraje, kjer najde več odprtih vodnih gladin ali večji pas obrežja. Te živali večinoma živijo kot samotarji. Večji del dneva preživijo v iskanju hrane, za katero potujejo tudi nekja deset kilometrov dnevno. So pa zelo spretni saj morejo splezati tudi na navpične grme in preskočiti štirimetrske razpoke v ledu.
Severni medved je najboljši plavalec med medvedi. Meče se v vodo, skače iz nje in se ponovno vrže vanjo. Plava s hitrostjo 10km/h, pri čemer sprednji okončini uporablja kot kratko veslo, zadnji okončini pa pusti prosto plavati v vodi. Z odprtimi očmi in zaprtimi nosnicami se potaplja pod gladino do globine dveh metrov. Pod vodo zdrži tudi dve minuti. Njegova dolžina življenja je neznana.
Razmnoževanje:
Z začetkom pomladi se pričnejo medvedja snubenja, ki so najbolj intenzivna v aprilu. Takrat se samci podajo na dolge odpraver in iščejo samice, ki so v tem času že brez mladičev. Samica povrže praviloma enkrat v treh letih in potem zapusti mladiče iz prejšnega legla.
Novembra in decembra so vsak medved v snegu izkoplje svoj brlog. Izbirajo si večinoma mesta na južnih pobočjih, kamor severni veter nanosi več snega. Največ časa v teh brlogih preživijo breje samice. Zaradi tople samičine sape snežne stene brloga poledenijo in služijo kot toplotna izolacija.
Mladiči se rodijo novembra ali decembra. So razmeroma majhni ( velikost podgane ) in tehtajo 450 do 500 gramov. Rodijo se goli, slepi in gluhi, in ker po rojstvu potrebujejo toploto okrog 18°C, si jih mati s šapo stiska k sebi in pestuje v kožuhu.
Ali ste vedeli?
· črni smrček severnega medveda je mogoče videti z daljnogledom z razdalje 10 kilometrov. Ko se medved prikrade k plenu, si smrček prekriva s sprednjima tacam, da ga plen ne bi predčasno opazil.
· če ga prisilijo okoliščine, lahko severni medved razvije hitrost do 40km/h, toda takšen tek ga zelo hitro izčrpa. Običajna hitrost njegove hoje je 3 do 6, 5km/h.
· na kopnem medved nima naravnega sovražnika. Toda v vodi ga napadajo mroži, ki se mu približajo od spodaj in mu z okli razparajo trebuh. Že bolj so nevarni kiti ubijalci.
· severni medvedi imajo posebno dobro razvit voh. Sposobni so zaznati mrtvega kita na razdaljo do 30 kilometrov in najdejo zavetja tjulnev, tudi če ležijo en meter globoko pod snegom.
